• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

robníca -e ž (í) 

  1. 1. les. lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve; zaključna letev: robnica zidne obloge
    ♦     navt. lesena letev, ki utrjuje, povišuje ali zaključuje vrh boka pri čolnu
  2. 2. teh. zobčasta letev pri pisalnem stroju, na kateri sta nameščena robnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek