• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

robóta -e ž (ọ̑) star. 

  1. 1. tlaka: opravljati roboto; iti na roboto, v roboto
    ●     občinska robota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
  2. 2. težko delo, garanje: robota v rudniku jih je izčrpala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek