róčen tudi rôčen -čna -o prid., róčnejši tudi rôčnejši (ọ̄; ō)star. spreten, pripraven:fant je ročen; ženska je ročna za šivanje, v šivanju // hiter, uren:ročna veverica
róčno tudi rôčno
1. prislov od ročen:hitro in ročno je vse opravil; fant je ročno splezal v vrh češnje
2. takoj, brž:ročno odgovoriti na vprašanje; vzel je pismo in ga ročno odprl
Dostopnost