rogatín -a (ȋknjiž. 

  1. 1. oblasten, prevzeten človek: poročila se je z vaškim rogatinom / bogatin rogatin
  2. 2. prevarani (zakonski) mož: tolažiti rogatina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek