1. vsak od delov vil ali vilam podobne priprave, s katerim se nabada:vile imajo en rogelj odlomljen; roglji kopače; vilice s štirimi roglji // nav. ekspr. vsak od štrlečih delov česa:oblak je zakril rogelj luninega srpa; ovratnik s trdimi roglji / zvezda s petimi roglji kraki
2. redko rog, zlasti gamsov, srnjakov:gams z lepimi roglji / nož, nasajen na srnjakov rogelj
3. nar. ogel (tekstilnega izdelka):rogelj plenice / imeti denar zavezan v roglju rute ● nar. koroško kazati roglje kazati osle; ekspr. gorski roglji zelo koničasti vrhovi; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik ♦ bot. rogelj del pernato deljenega lista; muz. roglja glasbenih vilic; navt. rogelj del jadra, kjer se stikata dva njegova robova; teh. rogelj vsak od delov veznega elementa
Dostopnost