• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rogljìč -íča m (ȉ í) 

  1. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike: jesti rogljič; žemlje in rogljiči / mlečni rogljič // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: peči rogljiče / orehovi, smetanovi rogljiči
    ●     pesn. zlati rogljič na nebu lunin srp
  2. 2. manjšalnica od rogelj: rogljiči vilic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek