• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rokodélec -lca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: biti rokodelec / naročiti orodje pri rokodelcu
● slabš. ta pesnik ni umetnik, ampak le rokodelec obvlada le formalno, tehnično stran svojega dela



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek