rokokó -ja (ọ̑) um. evropski umetnostni slog v 18. stoletju kot zadnja stopnja baroka: rokoko v glasbi, literaturi; značilnosti rokokoja / ekspr. razstavljena mizica je pravi rokoko rokokojsko delo // doba tega sloga: kipci iz rokokoja; neskl. pril.: rokoko stol



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek