rokovnjáščina -e ž (ā) 

  1. 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini
  2. 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek