rondél -a (ẹ̑) 

  1. 1. vrtn. okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot: klopi ob rondelu z vodometom
  2. 2. lit. pesem iz štirinajstih verzov v treh kiticah, pri kateri se prva dva verza ponovita na koncu druge in tretje kitice: rondel in triolet
    ♦ 
    arhit. arhitektonsko poudarjen okrogel obrambni stolp gradu, trdnjave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek