ropotálo -a (áslabš. 

  1. 1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom
     
    žarg., muz. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala
  2. 2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek