• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ropôtec -tca m (ó) 

  1. 1. redko raglja: vrteti ropotce // klopotec: ropotci v vinogradu
  2. 2. ekspr. kdor (rad) veliko in glasno govori: ta ropotec kar naprej pripoveduje neumnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek