• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ropotúlja -e ž (ú) 

  1. 1. ropotuljica: kupiti otroku ropotuljo; igrati se z ropotuljo
    ♦     muz. ropotulje v latinskoameriški glasbi // redko raglja: vrteti ropotuljo
  2. 2. slabš. kar ropota, navadno motorno vozilo: pripeljal se je s staro ropotuljo
  3. 3. slabš. kdor (rad) veliko in glasno govori: spet me je zadrževala ta ropotulja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek