• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

rotílec -lca [lcinu̯c] m (ȋ) po ljudskem verovanju kdor roti: rotilec je iz strahu opustil svoje početje
● knjiž., ekspr. rotilec lastne pogube kdor pripravlja lastno pogubo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek