1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi:začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam
2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati
rotíti se
1. knjiž. prisegati, zaklinjati se:vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil
2. zastar. jeziti se, hudovati se:rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem
rotèč -éča -e:roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo