1. izurjenost, izkušenost, pridobljena z delom:imeti veliko rutino v prevajanju; pridobiti si govorniško rutino / družabna, poklicna rutina // nav. ekspr. tehnična dovršenost v izvajanju, podajanju brez ustvarjalnosti, osebne zavzetosti:režiser se je upiral rutini; igralska rutina; zaiti v preveliko rutino
2. nav. ekspr. strokovno delo, opravilo, potekajoče po že znanem, ustaljenem načinu:poleti v vesolje so postali rutina; aparati odvzamejo zdravniku velik del vsakdanje rutine
Dostopnost