ruváti rújem tudi rúvati -am nedov., ruvál tudi rúval (á ú; ū)
1. s silo spravljati iz česa, navadno iz zemlje:vihar je ruval drevesa; buldožer ruje skale / ruvati kamenčke iz zidu; pren., ekspr. ruvati tuje besede iz jezika; ruval si je njeno podobo iz srca
2. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči; puliti:ruvati korenje, repo; ruvati si zobe / tolkel se je po prsih in si ruval lase se silovito potegoval zanje
3. knjiž. rovariti:ta človek ruje proti oblasti; ruvati zoper koga ● knjiž. bolečina, strah ruje v njem ga vznemirja, muči; ekspr. kar lase si je ruvala, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
ruváti se, tudi rúvati sez močnimi potegi, sunki prizadevati si obvladati nasprotnika, se mu iztrgati:pogosto sta se ruvala; za šalo se večkrat ruje z otroki / ruvala sta se za puško, pa je počilo / ekspr.: za malenkosti se ne bomo več ruvali prepirali; za to ozemlje sta se ruvali obe sosednji državi bojevali
Dostopnost