sájavec -vca (á) 

  1. 1. ekspr. kdor je črn, umazan od saj: kovača, tega sajavca, so se bali
  2. 2. nar. vnetje vimena: krava ima sajavec // vnetje sploh: sajavec na koži
    ♦ 
    min. čadavec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek