sámiti -im tudi samíti -ím nedov. (ā ȃ; ī í) knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati: samiti bolnike z nalezljivo boleznijo
 
knjiž., redko stroji ga trgajo od tovarišev in samijo osamljajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek