samobíten -tna -o prid. (í ī) knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda
● knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja // samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje // izviren, originalen: samobiten umetniški izraz
samobítno prisl.: to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega