sámodiscipliníran -a -o prid. (ȃ-ȋ) 

  1. 1. sposoben obvladati samega sebe: biti samokritičen in samodiscipliniran
  2. 2. ki se sam, brez spodbude, zahteve drugega podreja disciplini: samodiscipliniran kolektiv



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek