sámodopáden -dna -o prid. (ȃ-ā) zastar. samozadovoljen, samovšečen: njegovo samodopadno govorjenje

sámodopádno prisl.: zavihal je brke in samodopadno odgovoril



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek