sámodopadljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í) star. samozadovoljen, samovšečen: to je samodopadljiv človek / obšla ga je samodopadljiva misel; njegovo samodopadljivo govorjenje
sámodopadljívo prisl.: odgovoril je samodopadljivo; samodopadljivo se je ogledovala v zrcalu
Dostopnost
Dostopnost