samoedín -a -o prid. (ȋzastar. 

  1. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu
  2. 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek