• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sámokopíren -rna -o prid. (ȃ-ȋ) papir., v zvezi samokopirni papir papir, prekrit na eni ali obeh straneh z istobarvnim premazom, ki pod pritiskom pusti sled na podloženem papirju: izdelovati, uporabljati samokopirni papir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek