samolástnost -i ž (ā) zastar. svojevoljnost, samovoljnost: presenečen je bil nad njeno samolastnostjo
● 
zastar. tako bi se močneje razvila naša samolastnost samostojnost, neodvisnost; knjiž. izgubljati svojo samolastnost posebnost, individualnost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek