samoljúben -bna -o prid. (ú ū) ki pretirano vrednoti samega sebe: samoljubni in domišljavi ljudje; fant je zelo samoljuben / odgovoril je s samoljubnim nasmehom // zastar. sebičen: pohlepen in samoljuben človek / samoljubni nameni
samoljúbno prisl.: samoljubno se nasmehniti; ravnal je zelo samoljubno
Dostopnost
Dostopnost