sámoopazovánje -a (ȃ-ȃ) knjiž. opazovanje lastnih čustev, hotenj ali misli: pisateljevo izhodišče v tem delu je samoopazovanje; imeti dar samoopazovanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek