samopáš in samopàš -áša -e prid. (ȃ; ȁ ázastar. 

  1. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival
  2. 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki
  3. 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek