• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samopášen -šna -o prid. (ā) knjiž. 

  1. 1. oblasten, samovoljen: samopašni plemiči; bil je zloben in samopašen / njegovo samopašno ravnanje // objesten, predrzen: samopašni fantje / samopašne opazke
  2. 2. sebičen: samopašen otrok / imel je samopašne namene

samopášno prisl.: samopašno ravnati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek