• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sámoposében tudi sámoposêben -bna -o prid. (ȃ-ẹ̑; ȃ-ē) knjiž. ki nastane sam od sebe: ti gibi so naravni, samoposebni
● knjiž. samoposeben namen očiten, nedvomen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek