• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sámopotrjevánje -a s (ȃ-ȃ) publ. potrjevanje upravičenosti svojega obstoja: potreba po samopotrjevanju in samouresničevanju / samopotrjevanje osebnosti / umetniško ustvarjanje kot način človekovega samopotrjevanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek