sámopozáben -bna -o prid. (ȃ-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto
● knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična
sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo
Dostopnost
Dostopnost