1. ekspr. kdor mora zaradi neprimernih, težkih življenjskih razmer skrbeti za svoj obstoj sam, se vzgajati sam:ta človek je samorastnik; grenka mladost samorastnikov / tamkajšnja tovarna je pravzaprav samorastnik / Prežihov Voranc, Samorastniki
2. knjiž. umetnik, zlasti likovni, brez akademske, strokovne izobrazbe:v novi galeriji razstavljajo samorastniki; likovni samorastnik / pisatelj samorastnik
3. knjiž. samorasla rastlina, samoraslo drevo:to drevo je samorastnik; kislica, lapuh in drugi samorastniki
Dostopnost