samoróden -dna -o prid. (ọ̄) 

  1. 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo
     
    agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte
  2. 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje
  3. 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo
    ● 
    knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci

samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek