• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samostrél tudi samóstrel -a [druga oblika tudieu̯] m (ẹ̑; ọ̑) 

  1. 1. nekdaj orožje iz loka in močne napenjalne priprave: streljati s samostrelom; borili so se z meči, sulicami in samostreli
  2. 2. knjiž. past za polhe z loku podobno vzmetjo: nastaviti samostrel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek