sámošen -šna -o prid. (ázastar. 

  1. 1. samoten: njeno samošno življenje / iti po pusti samošni poti
  2. 2. osamljen, sam: tako star je in samošen

sámošno prisl.: samošno živeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek