samotéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. ki (pri)teče sam od sebe: samotečen med, sok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek