samôtnica -e ž (ȏ) 

  1. 1. ženska oblika od samotnik: zagrenjena samotnica
  2. 2. mn., nar. gorenjsko samotežne sani: pripeljati slamo s samotnicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek