samovár -a in -ja (ȃzlasti v ruskem okolju 

  1. 1. kovinska posoda za zavretje vode, namenjene za pripravljanje čaja: prižgati samovar; sedela je pri samovaru in nalivala čaj / ekspr. na mizi je pel, šumel samovar
  2. 2. zastar. kuhalnik: postavila je čajnik na samovar; skuhati zajtrk na samovaru



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek