samovšéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje
samovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati
Dostopnost
Dostopnost