sámozadovoljív -a -o prid. (ȃ-ī ȃ-í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek