• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sámozaljúbljenost -i ž (ȃ-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek