• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

samožív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki živi sam iz sebe: samoživa volja ga je reševala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek