sátan -a (ȃ) 

  1. 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti!
  2. 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan
  3. 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek