• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sčrvíčiti -im dov. (í ȋ) brezoseb., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: tako ga je sčrvičilo, da je omedlel
● ekspr. črvi so sčrvičili jabolka razjedli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek