• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

séč2 -í in -i ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) star. 

  1. 1. živa meja: seč je delila vrt od polja; obrezati seč; gabrova, smrekova seč
  2. 2. travnik, košenica: za hišo je bila prostrana seč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek