Tipkovnice
séčen1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost