• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

séčen2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na sečnjo: sečni odpadki / sečno dovoljenje
♦ gozd. sečni prirastek prirastek drevesa, sestoja do sečnje; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek