sečíšče -a (í) 

  1. 1. kraj, prostor, kjer se seka, podira: pogozdovati sečišče; na sečišču so brnele motorne žage
  2. 2. kraj, kjer se križa, stika navadno več poti: sečišče cest; mesto se je razvilo ob sečišču prometnih poti; pren. sečišče različnih kultur
  3. 3. geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: sečišče diagonal; sečišče lokov in ploskve



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek